Svetovni dan knjige – 23. 4. 2026
En svinčnik, veliko poguma: Noč knjige 2026
Na Noč knjige, 23. 4. 2026, smo na Srednji šoli za trženje in dizajn Maribor obeležili praznik knjige, ustvarjalnosti in razmisleka o svetu, v katerem živimo. Odzvali smo se povabilu Amnesty International, ki vsako leto izpostavi knjigo, povezano s človekovimi pravicami. Tokrat nas je vodila navdihujoča zgodba Malala in čarobni svinčnik, zato je bila rdeča nit našega dogodka pravica do izobraževanja.
Spregovorile smo o svojih željah: takšnih, ki bi jih lahko narisale s čarobnim svinčnikom in bi soustvarjale boljši, pravičnejši svet. Dijakinje se zavedajo, da spremembe ne pridejo same od sebe, temveč jih ustvarjamo ljudje. Njihove želje so bile jasne: odpraviti revščino in lakoto, zagotoviti dostop do zdravstvene oskrbe in varnega doma za vse ter graditi svet, ki ga vodita dobrota in prijaznost.
Maša je z nami delila preprosto, a izjemno močno dejanje poguma in sočutja – sosedi, ki sama ne more v trgovino, redno pomaga z nakupi. Ob tem je poudarila, da je prav v majhnih dejanjih skrita moč, saj lahko nekomu polepšamo dan.
Osrednja navdihovalka večera, Malala Yousafzai, je simbol poguma. Kljub nevarnostim je vztrajala v boju za pravico deklet do izobraževanja. Njen »čarobni svinčnik« je postal glas proti krivicam, socialni neenakosti in neenakosti med spoloma: dokaz, da lahko besede in znanje spreminjajo svet.
Dijakinje so razmišljale tudi o svojih pogumnih vzornikih, ki so jih predstavile s tehniko kolaža. Na plakatu so se znašli:
- Princesa Diana – pogumna, ker je brez predsodkov stopila med ljudi, tudi med obolele za aidsom v času, ko je bil strah pred boleznijo velik, ter s svojo empatijo rušila stigme in opozarjala na pomen človečnosti.
- Političarka Kamala Harris – pogumna kot prva ženska na mestu podpredsednice ZDA, ki odpira prostor drugim ter se zavzema za enakost, pravice manjšin in pravičnejšo družbo.
- Dirkač formule 1 in podjetnik Niki Lauda – pogumen, ker se je po hudi nesreči vrnil na dirkališče in vztrajal pri izboljšanju varnosti v motošportu, s čimer je zaščitil številna življenja.
- Glasbenica Neisha – pogumna, ker sledi svoji glasbeni poti, ostaja zvesta sebi in se kot umetnica samozavestno izraža v prostoru, ki pogosto zahteva prilagajanje.
- Igralec Robin Williams – pogumen, ker je skozi umetnost odkrito govoril o človeških stiskah, osamljenosti in notranjih bojih ter s tem pomagal razbijati tišino okoli duševnega zdravja.
- Literarni lik Mali princ – pogumen v svoji iskrenosti, radovednosti in sposobnosti videti bistvo s srcem, ne glede na pričakovanja odraslih.
- Popotnica Alma Karlin – pogumna, ker je sama prepotovala svet v času, ko to za ženske skoraj ni bilo mogoče, ter s svojim delom premikala meje in širila obzorja.
Ob predstavitvi in razpravi smo dijakinje spodbudili tudi k aktivnemu vključevanju v dejavnosti Amnesty International: k sodelovanju v šolski skupini, branju angažirane literature ter soustvarjanju dogodkov, ki širijo zavest o pomenu človekovih pravic. Poudarili smo moč skupnega delovanja, saj prav povezovanje prinaša spremembe, ki jih posameznik sam težje doseže.
Dogodek je pokazal, da pogum ni vedno glasen in veličasten; včasih se skriva v besedi, dejanju ali odločitvi, da vztrajaš. Prav knjige pa so tiste, ki nas k takšnemu pogumu vedno znova spodbujajo.
Andreja Obrul
Svetovni dan knjige – 23. 4. 2025
Na Srednji šoli za trženje in dizajn smo tudi letos obeležili svetovni dan knjige in avtorskih pravic, dan, ko se po vsem svetu praznuje moč zapisanih besed, pomen branja in spoštovanje do avtorjev ter njihovega prispevka k razvoju kulture in znanja.
V tem duhu smo v šolski knjižnici pripravili poseben literarni dogodek – pogovor s pisateljico Marjano Moškrič, avtorico mladinskega romana Sneg, za katerega je prejela večernico. Dogodek je bil del festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, pogovor pa je vodila Andreja Erdlen, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici.
Marjana Moškrič je slovenska mladinska pisateljica, ki ne piše le za otroke in mladino, temveč tudi za odrasle. Med njenimi deli najdemo: mladinski deli Potovanje v nekoč (2001) in Stvar (2002), avtorsko slikanico Pravljica o belem in črnem (2004), pravljico O sivem mestu in črni roži (2008), mladinske romane Čadavec (1998), Ledene magnolije (2002), Sanje o belem štrpedu (2016) in najnovejši roman Sneg (2024) ter roman za odrasle Samo jesen (2005). Za svoje delo je prejela več nagrad: večernico za Ledene magnolije (2003) in za Sneg (2024) ter desetnico za Stvar (2009) in Sanje o belem štrpedu (2016).
Zase pravi, da je njen pogled na svet pogosto pesimističen, vendar v pisanju išče tudi svetle točke, ki dajejo upanje – prav takšne, kot jih najdemo v njenem romanu Sneg. Ta nas popelje v distopični svet prihodnosti, kjer prevladujejo nadzor, represija, izginjanje knjig in uničenje narave. Kljub mračnemu okolju pa izstopajo temeljne človeške vrednote: prijateljstvo, umetnost, pogum, ljubezen in upanje.
Dijakinje iz 2. b, 3. a in 4. b, ki so roman predhodno prebrale, so z avtorico razpravljale o vsebini, simbolih in osebnih občutkih, ki jih je knjiga v njih prebudila. Pogovor je postal izredno živ in iskren, odražal pa je tudi njihovo dojemanje umetnosti kot načina izražanja in njihove želje po ustvarjanju boljšega sveta.
Ob literarnem pogovoru je potekala tudi ustvarjalna delavnica z naslovom Snežinke upanja. Dijakinje so zapisovale svoje misli o tem, kaj bi si želele »da pada na svet« – namesto nasilja in nadzora. Njihove besede so bile polne topline in modrosti: »Namesto nasilja in nadzora naj vladata ljubezen in razum.« Ostati mora disciplina, a ne z droni, varuhi, bodečo žico, temveč privzgojeno zavedanje, da mora vsak opravljati svoje dolžnosti.« »Želim si, da bi bilo več spoštovanja, boljšega medsebojnega razumevanja, več spoštljivosti do starejših.«
»Želim si pravičnosti, empatije, spoštovanja in ohranjene narave.« »Naj ostanejo knjige, umetnost … in skupnost.«
Z mislijo, ki izhaja iz katalonske tradicije – »Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno«, smo obogatili praznovanje dneva, ki nas vsako leto znova spomni, kako pomembno mesto ima knjiga v življenju posameznika in družbe. Na naši šoli knjige niso le del učnega procesa – so navdih, izraz ustvarjalnosti.
V duhu našega šolskega mota »Skupaj do uspeha« smo praznovali dan, ki nas povezuje, spodbuja in opominja, da je branje potovanje, ki se nikoli ne konča.
23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic
DAN KNJIGE je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. To je dan, ko praznuje knjiga in vsi bralci tega sveta. 2. aprila praznujejo najmlajši ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. 23. aprila pa povsod po svetu praznujejo svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si Katalonci od nekdaj na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno! Dan je posvečen promociji branja, hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mlade, da odkrijejo užitke branja in pridobijo spoštovanje do avtorskih del tistih, ki so s svojimi deli pripomogli h kulturnem napredku človeštva. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. Praznik je tesno povezan s književnostjo: tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.
Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Ob priložnostih dneva knjige je bilo predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo bolj dostopno, med drugim tudi ta, da bi se davek na knjige ukinil ali vsaj zmanjšal iz zdajšnjih 20 % na 8 % vrednosti knjige. Z idejo in geslom »PODARIMO KNJIGO« se 23. april uvaja kot dan podarjanja knjig.
NOČ KNJIGE je mednarodni dogodek, s katerim še posebej obeležujemo ta dan. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe.
