Pajkov ples je nekdaj pripravljala zdaj že propadla Mariborska tekstilna tovarna. Spomine na ta elitni mariborski dogodek so pod taktirko Društva Hiša! ponovno obudili dijaki mariborske srednje oblikovalske šole in študenti Katedre za tekstilne materiale in oblikovanje na strojni fakulteti, srednja trgovska šola iz Maribora, FERI in Muzej narodne osvoboditve Maribor.

Pajkov ples so tokrat pomagali obuditi tudi mladi, dediči tekstilne industrije, ki so ponudili svoj pogled na prihodnost modnih trendov z navdihom dediščine.

Na Srednji trgovski šoli Maribor, smo na oddelku aranžerjev oblikovali dekoracije – pajkove mreže iz naravnih volnenih vrvic podjetja Soven, ki so bile vpete v okvir iz žice, pajki, pa so bili izdelani iz odvrženih, starih žarnic z nogicami iz žice. Dekoracija je bila nameščena nad oboke Minoritske cerkve, kjer se je odvijal ples.

Dijaki programa aranžerski tehnik so zopet dokazali, da lahko delujejo v realnih okoliščinah in so pri tem kreativni.

Maribor – prestolnica tekstilne industrije

Pajkov ples je bil nekoč elitni dogodek v mestu Maribor, pomenil je to, kar je Opernball za Dunaj. Dame so se oblekle v nove toalete, tekstilci so se srečali z mednarodnimi partnerji in Jugoslavije. Dobro se je jedlo, predvsem pa veliko plesalo.

Z pajkovm plesom je živelo mesto in predvsem tekstilna industrija.

Slovenija je z nastankom Jugoslavije postala industrijsko najbolj razvito območje v Jugoslaviji, saj je bilo kar 37 odstotkov vse tekstilne proizvodnje v Sloveniji. Vodilni mesti tekstilne industrije sta bili pred drugo svetovno vojno Maribor in Kranj. Maribor je veljal za največje tekstilno središče Kraljevine Jugoslavije, saj je bilo leta 1939 od 21 velikih tekstilnih tovarn v Sloveniji kar 15 v Mariboru.

Po drugi svetovni vojni so z združitvijo tovarn nastali tekstilni giganti, ki so zaposlovali več tisoč delavcev. Mariborska tekstilna tovarna, Svila, Pik in druga podjetja so bila ena izmed vodilnih sil industrijskega razcveta Maribora, ki pa je po razpadu Jugoslavije le še preteklost.

V zlatih letih je bilo v Mariboru kar 15 tekstilnih tovarn, v katerih je bilo zaposlenih več kot 7000 ljudi. Ravno zaradi razcveta industrije so mesto nekateri poimenovali kar jugoslovanski Manchester. Z združitvijo tovarn in preimenovanjem v Mariborsko tekstilno tovarno je slednja postala največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji.

Mentorica: Suzana Thaler